Klopi

Klopi so zajedavci, ki prenašajo številne nevarne povzročitelje bolezni: viruse, bakterije, protozoje in rikecije. Pri psih največkrat odkrivamo boreliozo, erlihiozo, anaplazmozo, babeziozo in druge. Naše ljubljence ogrožajo iste vrste klopi kot ljudi, torej lahko zboli tudi človek.

Klopne bolezni so hude, njihovo zdravljenje pa težko in dolgotrajno. Pri živali in človeku se velikokrat končajo s trajnimi posledicami, lahko tudi s smrtjo.

Klope uvrščamo med največje predstavnike reda pršic. Od ostalih pršic se razlikujejo predvsem po velikosti in specializiranem obustnem aparatu, prilagojenem za sesanje krvi. Veliki so od 1 do 30 mm, odvisno od prehranjenosti s krvjo. Kri sesajo samo samice, samci pa na gostiteljih iščejo samice za parjenje. Klopi s čutilom na sprednjem paru nog (kemo- in mehanoreceptorji) zaznajo najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrijejo primerno žrtev, na katero se prisesajo. Posebne žleze z izvodilom ob ustih izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Morebitno okužbo z okuženimi klopi lahko preprečimo le tako, da žival po vsakem sprehodu v naravi temeljito pregledamo in klope odstranimo.

Pri sodobnih izdelkih je pomembno, da prisesane klope uničijo tako hitro, da ne morejo prenesti bolezni. Borelija npr. v povprečju potrebuje 48 ur (od 24 do 72 ur), da se iz črevesja prenese v slinske žleze klopa, od koder se s slino prenese v gostitelja.

Razvojni cikel klopov

Samice v svojem življenju izležejo nekaj sto do nekaj tisoč jajčec, in sicer v tla. Iz jajčec se razvijejo larve, ki splezajo na trave in grme. Od tam se prisesajo na mimoidočega gostitelja, na katerem se nahranijo. Potem padejo v okolje, kjer se razvijejo v nimfe, ki za razvoj v odraslo obliko klopa spet potrebujejo gostiteljevo kri. Odrasli klopi so najodpornejša razvojna oblika. Prenesejo manjšo zračno vlago in višje temperature kot nimfa ali larva, kar jim omogoča plezanje na višje travne bilke in grmičevje, kjer čakajo na večje gostitelje. Na živali se gibljejo proti mestom, kjer je kožuh najtanjši. Zato jih pri psih največkrat najdemo na gobcu, ušesih in trebuhu. Ko se samica napije krvi, se odlepi od gostitelja in izleže jajčeca. Tako se razvojni cikel spet začne. Običajno traja od 1 do 3 let.

Razvojni cikel klopov

KRKA

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom.